Po poplavah na Sumatri, ki so zahtevale več sto življenj, okoljevarstvene organizacije in strokovnjaki kritizirajo indonezijsko vlado zaradi desetletij dopuščanja uničevanja gozdov in podcenjevanja tveganj. Zahtevajo spremembo politike.

Nizozemska je močno vpletena v globalno uničevanje deževnih gozdov preko svojih velikih pristanišč, finančnih institucij in potrošnikov, ki s svojim vedenjem, pogosto nevede, prispevajo k tej problematiki, opozarjajo strokovnjaki.

Po poročilih Ksta.de, Zeit.de in Aachener-zeitung.de se uničevanje gozdov kljub mednarodnim prizadevanjem za zaustavitev tega procesa pospešuje. Trend kaže v nasprotno smer od želenega, vendar se pojavljajo tudi nove razvojne smeri, ki ponujajo nekaj upanja.

Svet daleč zaostaja za globalnim ciljem zaustavitve krčenja gozdov do leta 2030. Po ocenah iz leta 2025 so izgube v veliki meri posledica širjenja kmetijskih zemljišč in gozdnih požarov. Leta 2024 je svet trajno izgubil 8,1 milijona hektarjev gozda, kar je približno enako velikosti Anglije. Požari so bili glavni vzrok izgube gozdov, saj so po vsem svetu uničili 6,73 milijona hektarjev. Posebej močno je bil prizadet amazonski deževni gozd, kjer je zaradi požarov v letu 2024 v ozračje sproščenih skoraj 800 milijonov ton CO2.

Po podatkih Združenih narodov se je uničevanje gozdov po svetu upočasnilo, vendar še vedno poteka prehitro, saj letno izgine skoraj 11 milijonov hektarjev gozda. Opozorili so, da so gozdni ekosistemi po vsem svetu še vedno izpostavljeni prevelikemu tempu krčenja gozdov, in sicer 10,9 milijona hektarjev na leto.